Znanost o Ponovni povezavi
Fenomen Ponovne povezave je pritegnil pozornost vrhunskih znanstvenikov in raziskovalcev na področju medicine v bolnicah in univerzah po vsem svetu. Opravljene so bile že številne znanstvene raziskave, ki dokazujejo obstoj spektra frekvenc Ponovne povezave in potrjujejo njihov velik, pozitiven vpliv na človeka, druga živa bitja in prostor. Tukaj je zbran kratek povzetek le nekaj izmed raziskav, ki so se izvedle pod vodstvom priznanih znanstvenikov iz različnih prestižnih ustanov.
Dr. Gary Schwartz
Dr. Gary Schwartz, profesor na Univerzi Arizona je izvedel serijo premišljeno načrtovanih in kontroliranih znanstvenih eksperimentov, da bi ugotovil ali je spekter frekvenc Ponovne povezave resničen in merljiv. V poskusu so bili Dr. Pearl in njegovi pomočniki oddajniki, prostovoljci pa prejemniki teh frekvenc. V 83% primerov so prejemniki lahko zaznali energijo, kljub prevezi na očeh.
V naslednjem poskusu je ugotovil, da spekter deluje kot elektromagnetni signal. Prejemnikom so z elektrogardiogramom (EKG) merili srčni impulz, oddajnikom pa z elektroencefalografom (EEC) možgansko električno aktivnost. Izkazalo se je, da se je srčni impulz oddajnika vtisnil v možganske valove prejemnika. Najbolj zanimivo pa je bilo to, da so se možgani prejemnika odzvali enako, tudi če ta ni vedel da prejema spekter frekvenc Ponovne povezave. Možgani torej nezavedno zaznajo in prejmejo frekvence neodvisno od tega ali o tem ljudje razmišljajo, v to zaupajo ali verujejo.
Dr. Gary Schwartz je skupaj s kolegico dr. Ann Baldwin naredil študijo, v kateri sta ugotavljala ali lahko ena 10 minutna terapija vračanja v ravnovesje s Ponovno povezavo pripomore k večjemu obsegu gibanja in dvigu roke ljudi, ki imajo medicinsko diagnosticirano »zamrznjeno ramo« ali druga stanja, ki omejujejo normalno gibanje rame. Meritve so primerjali z meritvami iz kontrolne skupine in skupine, ki je imela fizioterapijo. Po terapiji s Ponovno povezavo se je obseg gibanja pri ljudeh z omejeno gibljivostjo rame v povprečju izboljšal za 26 stopinj. Izboljšanje je bilo bistveno večje, kot pri uporabi fizioterapije. Prav tako se je pri sodelujočih s povečano sposobnostjo dviga rok, občutno zmanjšala bolečina.
Dr. Konstantin Korotkov, profesor na Univerzi v St. Peterburgu je izvedel veliko raziskav na ruskih olimpijskih in drugih vrhunskih športnikih. Zasnoval je študijo, v kateri je kot testne subjekte določil skupino doktorjev, raziskovalcev, terapevtov in ruskih olimpijskh športnikov. Ti so imeli v dveh dneh le šest ur časa za učenje in interakcijo s spektrom frekvenc Ponovne povezave. Pred, med in po eksperimentu je šel vsak izmed sodelujočih skozi serijo različnih meritev, med drugim so mu z uporabo EPC (Electro Photon Capture) naprave izmerili tudi bioenergijsko polje okrog telesa.
Spekter frekvenc je imel zelo velik vpliv na športnike in njihov nivo energije. Vsi so izkusili velik dvig energije, s povprečnim povečanjem 22% in več. Poročali so, da so lahko jasno zaznavali frekvence in koristne učinke le teh na njihovo telo. Eden izmed športnikov je prišel na testiranja s svežo, resno poškodbo noge. Zaradi hudih bolečin je lahko hodil le s pomočjo bergel. Kar se je zgodilo v naslednjih dveh dneh je osupnilo zdravnike. Po dveh terapijah s frekvencami Ponovne povezave je vstal z mize in shodil brez pomoči bergel, pri tem pa skoraj ni občutil bolečine. Pri ponovnem rentgenskem slikanju poškodbe ni bilo več sledu o resnem zlomu kostu, videl se je le lažji zvin.
Na podlagi triletnega proučevanja fenomena Ponovne povezave je Korotkov napisal tudi knjigo Science confirms Reconnective Healing.
Dr. Glen Rein
Dr. Glen Rein, direktor Raziskovalnega laboratorija za kvantno biologija iz New Yorka, je proučeval učinke Reconnective Healing-a na deoksiribonukleinsko kislino (DNK). V poskusu so na rastlinski DNK izvedli temperaturni ali električni šok. Znano je, da se dvojna vijačnica DNK razvije, če je izpostavljena tovrstnemu šoku, sčasoma pa se sama od sebe sklene nazaj. V tem poskusu je DNK izpostavil različnim energijskim tehnikam: Reiki, Johrei, Jin Shin in Reconnective Healing. Pri Reiki, Jin Shin in Johrei se je DNK sklenila počasneje kot se sicer, pri uporabi Reconnective Healinga pa hitreje. Poleg tega so se s pomočjo frekvenc Reconnective Healing-a popravile »prirojene« ali pred poskusom že prisotne napake v DNK.
Dr. Konstantin Korotkov
Dr. William A. Tiller, profesor na Stanfordu je vodil raziskavo, v kateri je ugotavljal kako se pred, med in po seminarju Reconnective Healing-a spremenijo fizikalne lastnosti prostora. Prvič je leta 2006 opravil poskus na seminarju v Sedoni. Rezultati so bili tako izjemni, da je v naslednjih letih, da bi se prepričal o točnosti rezultatov, ponovil študijo tega fenomena še trikrat.
Med seminarji Reconnective Healing-a je dokumentiral spremembe v presežku termodinamične proste energije. Meril je temperaturo zraka, vode in pH vode pred in med seminarjem. S serijo matematičnih pretvorb je pokazal, da ima Reconnective Healing merljiv učinek na prostor v katerem se izvaja. Frekvence Reconnective Healing-a pogojujejo prostor in spremenijo njegove lastnosti. Energetski efekt bi bil enak dvigu temperature v prostoru za 300 0C. To pomeni, da bi morali, da bi dobili enako količino presežka termodinamične proste energije, segreti prostor za 3000C. Gre torej za elektromagnetni energijski učinek, ki bi bil enak povišanju temperature za 3000C. Dejanska sprememba temperature prostora pa je bila le za 5 do 10 0C.
Neverjetno je tudi to, da je začel zaznavati spremembe že ure pred pričetkom seminarja, ko Erica in njegovih sodelavcev sploh še ni bilo na sami lokaciji.
Po besedah dr. Tillerja naj bi bili med seminarji in zdravilnimi terapijami priča efektu entropije, ki je mera za neurejenost sistema. V naravi naj bi vsi procesi težili k povečanju entropije oz. k večanju nereda sistema, tukaj pa se je zgodilo ravno obratno.
Dr. William A. Tiller
Dr. Tiller: »Med seminarjem prihaja do izmenjave informacij in nastanka novih. Z nastankom nove informacije se entropija zmanjša. Kar se zgodi med seminarjem je to, da ljudje zgradijo lastno infrastrukturo, skozi katero se obseg informacij v vesolju povečuje. To pomeni, da se termodinamična entropija zmanjšuje, narava pa se obnavlja. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je veljalo, da se običajno entropija v naravnih procesih z vsakim procesom poveča. Zato naj bi se sčasoma vesolje ohladilo in vse življenje izumrlo. To ne velja več. Ko uvedemo v ljudi in prostore infrastrukturo, ustvarimo informacijo, z vsako ustvarjeno informacijo pa se entropija zniža. S tem procesom obnavljamo termodinamični potencial vesolja.« Dr. Tiller verjame, da je to del razloga za naš obstoj na tem planetu.
Več o znanstvenih izsledkih in dokazih o delovanju Ponovne povezave si lahko preberete na uradni strani dr. Erica Pearla.
Želim deliti s prijatelji